Delnice - kaj so, zakaj jih potrebujemo in kako deluje delniški trg

Delnice v zadnjih tednih sunkovito padajo in rastejo. Volatilnost na delniških trgih je izjemno visoka, na nekaterih trgih je celo višja kot ob izbruhu zadnje finančne krize 2008. To velja praktično za vse delniške trge širom po svetu. Informacije o negativnih posledicah pandemije koronavirusa in pozitivne informacije o reševanju te krize imajo neslutene posledice tako na gospodarstva posameznih držav kot tudi na cene delnic. Zaradi tega so delnice kazalnik razpoloženja v gospodarstvu in imajo tudi velik vpliv na javno mnenje. Saj konec koncev le ni tako nepomembno, kako premožni ali revni smo. To pa ne velja samo za posameznike, pač pa tudi za podjetja, banke, zavarovalnice in druge gospodarske družbe. Zato si poglejmo, kaj delnice v resnici so.

Kaj so delnice?

Delnice so vrednostni papirji, ki izkazujejo lastništvo v določenem podjetju. Lastnik delnice se imenuje delničar in ima v lasti delež izdaje kapitala. To mu daje pravico do sorazmernega dela v nadzoru družbe. Imetnik večine lastniškega kapitala ima pravico do nadzora izdajatelja ozirom bolj praktično, pravico do nadzora politike in strategije podjetja, saj lahko imenuje nadzorni svet in upravo.

Delnice so eden od najbolj razširjenih in najpogosteje uporabljenih finančnih instrumentov, s katerimi trgujejo neprofesionalni vlagatelji, zato jih najdemo v večini portfeljev.

Za večino navadnih delničarjev pa to, da ne morejo upravljati družbe, le ni tako pomembno. Zanje je veliko bolj pomembno, da so upravičeni do dela dobička podjetja, ki je temelj vrednosti delnice. Več delnic, kot imajo, večji del dobička tudi dobijo. Seveda pa obstajajo tudi številne delnice, ki dividend sploh ne izplačujejo. Namesto izplačila dividend, podjetja raje reinvestirajo dobičke v rast svojega posla. Seveda se ti zadržani dobički odražajo v vrednosti delnic. Višina dividend torej sama po sebi niti ni tako odločilna za smotrnost odločitve o nakupu posamezne delnice. Delničarji tudi niso odgovorni za obveznosti družbe upnikom.

Zakaj sploh potrebujemo delnice?

Podjetja potrebujejo denar za začetek poslovanja, še bolj pa za kasnejšo rast in razvoj. Ta denar lahko dobijo na začetku od lastnikov (ki so hkrati vodje teh podjetij) oziroma od njihovih družin ali kredite od bank. Vendar pa potrebuje podjetje v določeni fazi več sredstev, kot so jim na voljo iz teh virov. Takrat lahko podjetje poskuša pridobiti nova sredstva tudi z izdajo delnic na kapitalskem trgu.

Primarni trg

Do izdaje delnic pride na primarnem trgu. Izdajatelj prejme za izdane delnice denar od vlagateljev, le-ti pa prejmejo delnice od izdajatelja. Ko podjetje prvič javno izda nove delnice, imenujemo ta postopek Začetna javna prodaja delnic (Initial public offering, IPO). Izdajatelju običajno pomagajo pri tem postopku profesionalci. Sindikat investicijskih bank lahko s svojim poznavanjem tržišča in kupcev odločilno prispeva k pravi odločitvi investitorja glede ponujene cene delnice. Poleg tega mu pomagajo še pri pridobivanju dovoljenj nadzornih organov, pri trženju izdaje in pri sami prodaji delnic. Vse te dejavnosti, pošteno rečeno, sam izdajatelj zelo težko opravi.

Prva družba na svetu, ki je leta 1602 javno izdala delnice je bila nizozemska družba East India Company.

Poleg zgoraj opisanega postopka, ko sindikat bank odkupi primarno izdajo in jo proda na trgu (Underwriting) pa nekatera podjetja uporabljajo za izdajo delnic tudi sistem avkcije. Eden od največjih in tudi najbolj odmevnih primerov izdaje delnic na osnovi avkcije je bila izdaja delnic Google Inc. leta 2004 (prospekt).

Izdaje delnic na primarnem trgu morajo biti v skladu z zakoni in predpisi, ki regulirajo to področje financ. Namen strogih predpisov glede postopka izdaje delnic je predvsem zaščititi najmanjše vlagatelje pred goljufivimi praksami izdajateljev.

Podjetje lahko kasneje ponovno izda delnice, vendar ne gre več za Začetno javno prodajo delnic, pač pa za sekundarno izdajo delnic (Secondary Offering). V tem primeru se širi lastništvo, tako da se pravice obstoječih delničarjev zmanjšujejo. Seveda ob pogoju, da stari delničarji ne kupijo novih delnic.

Sekundarni trg

Likviden in reguliran trg omogoča investitorjem, da brez težav kupujejo in prodajajo vrednostne papirje. Po drugi strani si pa tudi izdajatelji želijo, da so njihovi vrednostni papirji v borzni kotaciji. Lahko bi celo rekli, da je to neka oblika marketinga, ki pritegne investitorje. V nasprotju s tem pa se vlagatelji v delnice majhnih in neznanih podjetij pogosto srečujejo z nelikvidnostjo, ko svojih delnic preprosto ne morejo prodati.

Borzni trg se mnogokrat obravnava kot primarni kazalec razvoja in gospodarske moči posamezne države. Naraščanje cen delnic je običajno povezano s še večjimi naložbami in obratno.

Cene delnic določata ponudba in povpraševanje na trgu, torej pričakovanja kupcev in prodajalcev glede prihodnje uspešnosti družbe, vključno s potencialom za rast, tveganji in perspektivami. Več kot je trgovanja s posamezno delnico, bolj je ta delnica likvidna in bolj je priljubljena med vlagatelji. Seveda je preudarno, če ceno posamezne delnice primerjamo tudi z delnicami podobnih podjetij.

Navadne in prednostne delnice

Navadne delnice so zdaleč najbolj pogosto uporabljen finančni instrument med neprofesionalnimi vlagatelji. Kot beseda sama pove, gre za navadne (redne) delnice, ki njihovim lastnikom zagotavljajo pravico do:

udeležbe v dobičku podjetja (dividende),
udeležbe pri upravljanju podjetja in
ustreznega dela preostalega premoženja ob morebitni likvidaciji ali stečaju podjetja.

Na drugi strani pa zagotavljajo prednostne (ugodnostne) delnice tudi nekatere druge pravice. Lastniki takih delnic imajo predvsem pravico do:

prednost pri izplačilu ob likvidaciji podjetja in
prednost pri izplačilu dividend (običajno gre v tem primeru za vnaprej določene zneske ali odstotke od nominalne vrednosti delnic ali dobička podjetja).

Prednostne delnice so pogosto izdane brez glasovalne pravice.

Delnice so v nematerializirani obliki

Kljub temu, da literatura in teorija na široko razglabljata o delitvi delnic na delnice v materializirani in nematerializirani obliki, pa to ni več kot zgolj teorija. Materializirane delnice so bile izdane na samem začetku njihove zgodovine. Takrat je izdajatelj dejansko izdal certifikat kot potrdilo o lastništvu določenega števila delnic, in ga predal kupcu. Ta oblika delnic pa je čez čas sama usahnila zaradi številnih težav, ki so povezane s certifikati.

Gotovo lahko vizualizirate tveganje izgube certifikata, njegove kraje, pa tudi to, da bi certifikat zgorel v požaru. Poleg tega so v prenos lastništva delnic vstopile še države s svojimi pravili, ko želijo dosledno kontrolirati poslovanje z delnicami. Tako zaradi davkov kot zaradi preprečevanja kriminalnega prenašanja velikih vrednosti, kar je v primeru materializiranih vrednostnih papirjev precej preprosto. V zadnjem času se tako skoraj brez izjeme delnice izdajajo v nematerializirani obliki. Klirinške družbe vodijo delnice v svojem registru, kjer so zabeleženi tudi vsakokratni lastniki delnic.

Kako deluje delniški trg?

Delniški trg je eno od najpomembnejših področij tržnega gospodarstva, saj omogoča družbam dostop do potrebnega kapitala, investitorjem pa priložnost za investiranje presežnih sredstev.

Cene delnic so pomemben del dinamike gospodarskih dejavnosti in so zato tudi kazalnik socialnega razpoloženja določene družbe. Dinamika delniškega trga močno vpliva tudi na razpoloženje v družbi.

Gospodarstvo, kjer cene na borzi naraščajo, velja za dobro in obetavno gospodarstvo. Zato se borzni trg obravnava kot primarni kazalec gospodarske moči in razvoja države. Naraščanje cen delnic pa je po navadi povezano tudi z večjimi poslovnimi naložbami in obratno. Cene delnic vplivajo tudi na premoženje gospodinjstev in njihovo porabo, s tem pa tudi na splošno razpoloženje v družbi.

Kako kupiti delnice?

Trgovanje z delnicami ni bilo še nikoli tako dostopno in preprosto, kot je danes. Včasih se je z delnicami trgovalo skoraj izključno na borzah, kjer so bile delnice vključene v borzno kotacijo. Na določeni borzi je bilo mogoče kupiti delnice s posredovanjem borznoposredniške družbe, ki je imela sedež na tej borzi. V zdajšnji dobi e-poslovanja, ko se preko spleta prepletajo kupci, prodajalci, mesta trgovanja in prosti trg, je potrebno izbrati le primerno trgovalno platformo.

Trgovalne platforme

Ponudba vrhunskih platform, ki omogočajo cenovno ugodno infrastrukturo za trgovanje z delnicami, je izjemna. Ker sem strasten zagovornik zniževanja vseh stroškov v financah, naj omenim, da obstaja cela vrsta platform, ki omogočajo trgovanje z delnicami brez ali res minimalnimi stroški.

Pri spletnem trgovanju z delnicami gre za nakupe ali prodaje delnic podjetij, ki javno kotirajo na borzi. Vse transakcije lahko preprosto izvedete s pomočjo svojega računalnika, prenosnika ali pametnega telefona, ki je preko spleta in trgovalne platforme povezan z mesti trgovanja.

Platforme za spletno trgovanje (Online trading) ponujajo običajno tudi neprofesionalnim vlagateljem osnovna analitična orodja, vodenje portfeljev, nekatere pa so celo specializirane za sledenje drugim portfeljem. Nov trend oziroma lahko bi rekli, kar nov fenomen je Socialno trgovanje (Social trading). To je oblika vlaganja, ki omogoča posameznikom, da opazujejo obnašanje in trgovanje najbolj uspešnih trgovcev, strokovnjakov ali kar svojih vrstnikov, s kopiranjem njihovih trgovalnih strategij ali celo portfeljev. Prednost socialnega trgovanja je gotovo ta, da ne zahteva skoraj nič znanja o finančnih trgih in finančnih instrumentih, je pa tudi poceni in prefinjena alternativa tradicionalnemu oziroma profesionalnemu upravljanju portfeljev.

delnice in trgovanje z njimi — Trgovanje z delnicami ni bilo še nikoli tako dostopno in preprosto kot je danes

Ne pozabite pa, da je potrebno pred prvim poslom skleniti Pogodbo o borznem posredovanju. To je pogodba, s katero se borznoposredniška družba zaveže opravljati vse nakupe in prodaje finančnih instrumentov v skladu z naročili in za račun stranke. Stranka pa se zaveže za opravljanje teh storitev plačevati provizijo. Sledi nakazilo sredstev na račun borzne hiše, ki vam bo (še posebej, če gre za spletno trgovanje) hitro kupila želene delnice. Zgolj prijateljsko opozorilo: bodite pozorni na sistem jamstva, ki velja v državi, v katerih imajo podjetja, ki upravljajo te platforme, svoje uradne sedeže.

Delnice v Sloveniji

Slovenski vlagatelji so se po drugi svetovni vojni z delnicami seznanili šele v času privatizacije in lastninjenja. V skladu z Zakon o lastninskem preoblikovanju podjetij (ZLPPC) smo vsi državljani Republike Slovenije (na presečni dan 5. 12. 1992) prejeli lastniške certifikate. Te certifikate pa smo lahko v nadaljevanju uporabili za pridobitev ali nakup delnic. Glede na podatke, objavljene v dnevniku Delo, je bilo leta 1999 skoraj 1,4 milijona imetnikov vrednostnih papirjev. Po podatkih KDD - Centralne klirinško depotne družbe pa jih je v prvem četrtletju leta 2020 samo še desetino, natančneje 144.914.

Za primerjavo povzemam podatke, objavljene v The Wall Street Journalu, da ima v Ameriki več kot polovica prebivalcev delnice, v Veliki Britaniji je ta delež 23 %. V Nemčiji, ki je finančno veliko bolj konservativna kot Slovenija, pa je še vedno 14 % državljanov, ki investirajo v delnice. Kaj klavrno stanje, ali ne? Število udeležencev na trgu gotovo prispeva k živahnemu trgovanju in likvidnosti trga nasploh, kar pa za slovenski kapitalski trg z okrog 350 mio EUR letnega prometa res ne moremo trditi.

Kaj so sploh perspektive?

Največji tržni udeleženci bi morali prispevati več k razvoju nerazvitega trga z razvijanjem instrumentov, vzdrževanjem likvidnosti in poučevanjem vlagateljev. Brez tega bomo pač imeli trg, ki nima dolgoročne perspektive. Trenutno bi vsak udeleženec trga rad v kar najkrajšem času požel največje koristi. Vsi bi bili radi posredniki in brez tveganja služili posredniško provizijo. V svetu velja v financah že dolga leta trend zniževanja stroškov. Kot že zgoraj navedeno, poteka trgovanje z delnicami brez ali zgolj s simboličnimi stroški. V Sloveniji pa so stroški poslovanja z vrednostnimi papirji visoki, ni novih oziroma naprednih finančnih instrumentov, pa tudi vlagatelji so povečini apatični zaradi preteklih pripetljajev in izkušenj pri trgovanju z delnicami.

Zavarovanje pred izgubo

Delnice in portfelji delnic so podvrženi različnim tveganjem. Pridružite se nam na seminarju, Delnice in ščitenje delniških portfeljev, kjer vam bomo zelo podrobno predstavili delnice, vrednotenje delnic, oblikovanje portfeljev ter tehnike njihovega zavarovanja. Podrobneje vam bomo tudi razložili, zakaj diverzifikacija zmanjšuje nesistematično tveganje in kako zavarovati svoj portfelj delnic, da bi zmanjšali še sistematično tveganje portfelja. Slednje je povezano s finančnim tveganjem sistema in ne posameznega izdajatelja. Predstavili vam bomo najbolj pogosto uporabljene instrumente zavarovanja ter vam tudi podrobneje razložili, na kaj morate biti pozorni pri zavarovanju portfeljev delnic v praksi. Poleg prikaza praktičnih primerov zavarovanja se bomo spustili tudi nekoliko globlje v proces zavarovanja, s prikazom izračunov količnikov zavarovanja, predvsem pa prikazom dobrih in slabih strani uporabe posameznega instrumenta.

Nekatere od zgoraj navedenih tem bodo obravnavane tudi na osvežilnem izobraževanju za borzne posrednike. Bolj izčrpno in obširnejše pa bodo te teme predstavljene na dvodnevnem usposabljanju za borzne posrednike.

Če pa želite izvedeti samo najpomembnejše osnove o delnicah ali zgolj osvežiti svoje znanje o lastniških vrednostnih papirjih se nam pridružite na seminarju Finančni instrumenti in finančni trgi. Več o tveganjih, ki so prisotna na delniških trgih, pa lahko izveste tudi na seminarju Tržna tveganja.