Tržno tveganje je tveganje izgube, ki izhaja iz potencialnih neugodnih sprememb v vrednosti sredstev in obveznosti družbe, ki izhajajo iz sprememb v tržnih spremenljivkah, kot so obrestne mere, devizni tečaji, cene lastniških vrednostnih papirjev in cene surovin. Poenostavljeno lahko tržno tveganje opredelimo kot tveganje izgube v bilančnih in zunajbilančnih pozicijah, ki izhaja iz neugodnih gibanj cen na trgu.
Viri tržnega tveganja
Glede na tržne spremenljivke (vire tveganja) ločimo štiri glavne vrste tržnega tveganja:
- valutno tveganje – tveganje nastanka izgube zaradi sprememb tečajev tujih valut
- obrestno tveganje -tveganje, ki ga nosijo obrestni instrumenti zaradi spremenljivosti obrestnih mer
- tveganje cen delnic – tveganje nastanka izgube zaradi spremembe tečajev lastniških vrednostnih papirjev
- tveganje cen surovin – tveganje nastanka izgub zaradi sprememb cen blaga (na katerega se nanašajo izvedeni finančni instrumenti, ki jih imamo v portfelju).
Pri finančnih instrumentih se srečamo tudi s pozicijskim tveganjem, ki kaže tveganje nastanka izgube v našem portfelju (poziciji finančnih instrumentov) zaradi spremembe cen finančnih instrumentov. Pozicijsko tveganje obsega posebno in splošno pozicijsko tveganje.
Kreditno tveganje nasprotne stranke pa kaže tveganje nastanka izgube zaradi neizpolnitve obveznosti nasprotne stranke.
Dejstva o tržnem tveganju
Tržno tveganje je eno od najbolj raziskanih vrst tveganj. Banke in tudi podjetja sprejemajo vse več tržnih tveganj z namenom izboljšanja svoje učinkovitosti. V skladu s predpisi pa morajo banke izvajati politike in procese za ugotavljanje, merjenje in obvladovanje vseh pomembnih virov in vplivov tržnih tveganj. Pri tem velja poudariti, da obstaja ogromno različnih izvedenih finančnih instrumentov, ki omogočajo zavarovanje pred tržnimi tveganji.
Tržno tveganje v praksi
Pridružite se nam na seminarju Finančni instrumenti in tržna tveganja in se podrobneje seznanite s tem, kako ugotavljamo in merimo tržno tveganje ter na kakšen način in s pomočjo katerih instrumentov se zavarujemo pred njim. Na seminarju vam bomo predstavili številne primere tako uspešnega, kot slabega upravljanja tržnega tveganja.
Kako merimo tržno tveganje?
Glede na to, da nobena posamezna mera tveganja ne more odražati vseh vidikov tržnega tveganja, mora banka uporabljati različna orodja za oceno tveganja, tako statistična kot nestatistična. Najpogosteje merimo tržno tveganje s pomočjo volatilnosti, VaR, stresnim testiranjem ter z merami občutljivosti, kot sta na primer občutljivost bilance na 10 % zmanjšanje tržne vrednosti portfeljev ali pa občutljivost portfelja na vzporedni premik krivulje donosa za 1 bazično točko.
Upravljanje tržnih tveganj
Upravljanje tržnih tveganj obsega postopke za obvladovanje tveganj in olajšanje odločitev glede razmerja med tveganji in donosi. Upravljanje vključuje tudi metode za zmanjšanje volatilnost poslovanja in prikaz profila tveganja organizacije za vodstvo in regulatorje. Oddelek za upravljanje tveganj mora biti zadolžen vsaj za naslednje naloge:
- vzpostavitev politik za upravljanje tržnega tveganja
- neodvisne meritve, spremljanje in nadzor tržnega tveganja
- opredelitev, odobritev in nadzor limitov
- izvajanje testiranja izjemnih situacij in kvalitativne ocene tveganja
Spremljanje tržnega tveganja in nadzor
Preprost in učinkovit način za spremljanje tržne izpostavljenosti je sistem limitov. Pri določanju limitov mora družba upoštevati različne dejavnike, kot so tržna volatilnost, likvidnost produktov in izkušnje vodstva. Družba ima seveda lahko različne vrste limitov, ki omejujejo izpostavljenost posameznim virom tveganj.