Upravljanje z likvidnostnim tveganjem se je v zadnjih letih v mnogih finančnih institucijah premaknilo v središče pozornosti. Povečalo se je namreč zavedanje, da lahko nepravilno upravljanje tega tveganja hitro pripelje v propad še tako dobro banko. Likvidnost bank se nam prepogosto zdi samoumevna. Zavemo se je šele v primeru nelikvidnosti ali propada kakšne banke. V svoji ekstremni obliki pa likvidnostno tveganje ne povzroči samo izgube, temveč pripelje do nesolventnosti in stečaja družbe. Zato si tudi nadzorne institucije vse bolj želijo, da bi banke, zaradi daljnosežnih posledic na celotni finančni sektor, bolje nadzorovale ta del njihovega poslovanja. Skrb za likvidnost predstavlja temelj bančnega poslovanja.
Banke in likvidnostno tveganje
Temeljna vloga bank je v njihovem preoblikovanju ročnosti aktive in pasive. Poenostavljeno rečeno: banka spreminja kratkoročne depozite v dolgoročna posojila. To pa jo samo po sebi izpostavlja likvidnostnemu tveganju. Ker so se nekatere banke v preteklosti pri dolgoročnem kreditiranju preveč zanašale na kratkoročne vire financiranja je to povzročilo tudi nestabilnost v celotnem bančnem sistemu. Posledica tega so spremembe v bančni regulativi. Banke morajo imeti z novimi predpisi zadostne dolgoročne vire financiranja, da bi smele dolgoročno kreditirati svoje stranke.
Skoraj vsaka finančna transakcija ima posledice na likvidnost.
Zagotavljanje zadostnih likvidnostnih blažilnikov pa seveda prinaša oportunitetne stroške. Čeprav so trenutno banke v Sloveniji po merilih Baselskih standardov celo preveč likvidne, pa globalizacija in naraščajoča konkurenca v bančništvu sili banke v bolj racionalno, s tem pa tudi bolj tvegano poslovanje.
Vrste likvidnostnega tveganja
Likvidnost organizacije opredelimo kot njeno sposobnost izpolnjevanja dospelih obveznosti in financiranje povečanja sredstev. Likvidnostno tveganje se tako pojavlja na strani sredstev kot tudi na strani virov sredstev.
- Likvidnostno tveganje financiranja (Funding liquidity risk) je tveganje, da družba ne bo sposobna učinkovito izpolniti pričakovanih in nepričakovanih, sedanjih in prihodnjih denarnih tokov zaradi nezmožnosti refinanciranja,
- Tržno likvidnostno tveganje (Market liquidity risk) pa je tveganja, da družba ne bo mogla preprosto prodati sredstva brez večjega vpliva na tržno ceno zaradi neustrezne globine trga ali tržnih motenj.
Pridružite se nam na prihajajočem seminarju o likvidnostnem tveganju, kjer boste poleg potrebnih teoretičnih izhodišč spoznali tudi veliko praktičnih primerov likvidnostnega tveganja in nasvetov za njegovo upravljanje.
Podrobneje bomo predstavili sistem upravljanja likvidnostnega tveganja, ki vključuje ugotavljanje, merjenje, upravljanje in spremljanje financiranja. Pri tem moramo upoštevati trenutne in načrtovane denarne tokove, ki so povezani s sredstvi, obveznostmi in tudi izvenbilančnimi postavkami. Velik vpliv na likvidnostno tveganje imajo lahko tudi pogojne obveznosti in tveganje ugleda.
Spremenjena finančna regulativa
Basel III je močno vplival na obnašanje bank, vključno z zmanjšanjem apetita do tveganj in večjimi likvidnostnimi rezervami, ki jih narekuje strah pred primanjkljaji likvidnosti v prihodnosti. Vse to zahteva boljše, zanesljivejše in natančnejše merjenje in spremljanje likvidnosti institucij.
Upravljanje likvidnostnega tveganja
Za uspešno upravljanje likvidnostnega tveganja morajo banke oblikovati politiko upravljanja tveganja, imeti morajo dober informacijski sistem, usposobljene kadre in metode za merjenje tveganja, potrebna pa sta tudi učinkovita kontrola in nadzor.