Finančna tveganja predstavljajo eno največjih skrbi vsake banke in vsakega podjetja. To so različne vrste tveganj, povezanih s financiranjem, bančništvom, finančnimi trgi in finančnimi instrumenti. Finančna tveganja so tudi različna tveganja, ki izvirajo iz finančnih transakcij. Skrbi nas verjetnost finančne izgube, pa tudi negotovost glede obsega te izgube.
Tveganje pogosto razumemo kot možnost, da bomo v prihodnosti imeli nepričakovane, negativne rezultate. Zato tudi vsakršna dejanja ali dejavnosti, ki vodijo do izgube, označimo kot tveganje.
Vrste finančnih tveganj
Najbolj običajni primeri finančnih tveganj so tveganje povišanja stroškov financiranja ali tveganje nepričakovanega povečanja obsega dolga, ki ga ustvari banka ali podjetje za financiranje svojih dejavnosti. Vendar se pojavljajo finančna tveganja v različnih oblikah, zato jih običajno razvrstimo v naslednje skupine:
- kreditno tveganje,
- tržno tveganje,
- likvidnostno tveganje in
- operativno tveganje.
Kreditno tveganje lahko poenostavljeno imenujemo verjetnost, da upnik ne more poplačati svojega dolga dolžniku. Čeprav je večina kreditnega tveganja koncentriranega v bankah, ki kreditirajo svoje stranke, pa lahko zaradi tega tveganja trpijo tudi podjetja, ki prodajajo blago ali storitve svojim strankam z odloženim plačilom.
Tržno tveganje se nanaša na verjetnost, da boste utrpeli izgubo zaradi dejavnikov, kot so padec cen vrednostnih papirjev, dvigi obrestnih mer ali stroškov surovin, nihanje vrednosti tujih valut itd. Primer: spremembe valutnega tečaja lahko vplivajo na vaša odplačila dolga, ki je denominiran v tuji valuti. Podobno vpliva sprememba valutnega tečaja tudi na konkurenčnost prodaje vaših proizvodov in storitev v tujino.
Likvidnostno tveganje se nanaša na sposobnost izpolnjevanja dospelih obveznosti, pa tudi sprotno financiranja novih naložb. Težave denarnih tokov, zaradi sezonskega upada prihodkov, pomanjkanje kupcev oziroma neučinkovit trg ob prodaji sredstev (finančnih instrumentov) so le najbolj pogoste oblike tega tveganja.
Operativno tveganje pa je tveganje nastanka izgube, vključno s pravnim tveganjem, zaradi neustreznosti ali nepravilnega izvajanja notranjih procesov, nepravilnega ravnanja zaposlenih, nepravilnega ali neustreznega delovanja sistemov ali zunanjih dogodkov ali dejanj.
Finančna tveganja in banke
Obvladovanje ključnih tveganj je v bankah regulirano s strogimi bančnimi predpisi, saj lahko stečaj ene banke posledično povzroči še stečaje drugih, s tem pa se seveda poruši zaupanje v bančni sistem.
Baselski odbor za bančni nadzor (Basel Committee on Banking Supervision – BCBS) je z Baslom I iz leta 1988 (International Convergence of Capital Measurement and Capital Standards) postavil standarde glede kreditnega tveganja. Prvič je bila določena najnižja raven kapitala za pokrivanje morebitnih finančnih izgub. Z dodatkom k Baslu I (Amendment to the capital accord to incorporate market risks) so bile leta 1996 podrobneje opredeljene kapitalske zahteve za tržno tveganje. Kasneje sta bila objavljena še dva zelo pomembna sporazuma. Basel II (Basel II: International Convergence of Capital Measurement and Capital Standards) je leta 2004 podrobneje opredelil operativno tveganje in kapitalske zahteve zanj, Basel III (Basel III: International framework for liquidity risk measurement, standards and monitoring) pa je leta 2010 opredelil likvidnostno tveganje in zahteve po likvidnostnih blažilnikih. Tako so zdaj v bančništvu tudi formalno regulirana vsa glavna finančna tveganja.
Več o zgodovini in razvoju Baselskih sporazumov lahko izveste na seminarju Basel III.
Finančna tveganja pred finančno krizo in po njej
Banke in druge finančne institucije so pred finančno krizo pretiravale z bilančnimi in zunajbilančnimi izpostavljenostmi, kar je v nadaljevanju, zaradi splošnega padca cen, povzročilo postopno erozijo kapitala bank. Nekatere banke so se tudi prvič v praksi srečale z likvidnostnim tveganjem, druge so celo propadle. Banke na splošno niso imele zadostnih likvidnostnih blažilnikov, da bi lahko pravočasno in v celoti pokrivale prispele obveznosti. Veliko bank se je namreč pri dolgoročnem financiranju svojih strank zanašala na kratkoročne vire financiranja. Kot posledica vsega naštetega je ob izbruhu finančne krize izgubil zaupanje v solventnost bank. Najhuje pri razvoju teh dogodkov pa je bilo, da so se slabosti iz bančnega sektorja prenesle tudi na realno gospodarstvo. Prišlo je do zmanjšanja likvidnosti v celotnem bančnem sistemu in do kreditnega krča.
Finančna kriza nas je naučila, da je preudarno upravljanje finančnih tveganj nuja in obveza prav vsake organizacije, tako bank kot podjetij.
Kako torej obvladovati finančna tveganja?
Obvladovanje finančnih tveganj mora biti izjemno pomembna in prednostna naloga za vse banke in vsa podjetja, ne glede na njihovo velikost ali panogo. Da bi bilo finančno tveganje pod resničnim nadzorom se morate redno ukvarjati s tveganji. To naj zajema najmanj naslednje:
- ugotavljati in meriti tveganja,
- sprejemati odločitve o nivoju tveganja, ki ste ga pripravljeni prevzeti,
- razmišljati o možnostih zavarovanja,
- ugotavljati potencialne težave glede prihodnjih denarnih tokov,
- preverjati finančne dogovore z upniki,
- biti previdni pri odobravanju kreditov strankam,
- diverzificirati vire dohodkov in financiranja,
- redno spremljati in ponovno ocenjevati vsa vaša največja tveganja.
Brez prepoznavanja, merjenja in obvladovanja finančnih tveganj so le-ta prepuščena stihiji, ki pogosti vodi v nerentabilno poslovanje, včasih celo v stečaj organizacij.
Seminarji o finančnih tveganjih
Poglejte si vse naše seminarje o finančnih tveganjih in se nam pridružite na katerem od njih. Ob pomoči primerov dobrega in tudi slabega upravljanja tveganj, vprašanj in diskusij boste dodali manjkajoče drobce v obsežno znanje, ki je potrebno za natančno in uspešno obvadovanje tveganj.