Obveznice, vlaganje v obveznice in zavarovanje portfeljev

Obveznice, obveznice, obveznice. V zadnjih tednih je veliko govora o takšnih in drugačnih obveznicah, ki naj bi rešile gospodarstva posameznih držav pred negativnimi posledicami pandemije koronavirusa. Pa si vseeno najprej poglejmo, kaj sploh so obveznice, kako delujejo, katere vrste obveznic poznamo in kako zelo pomembno je tudi zavarovanje portfelja obveznic pred obrestnim tveganjem. Kratko in jedrnato, zabeljeno z dejanskim stanjem na slovenskem finančnem trgu.

Stanje na slovenskem finančnem trgu

Po tridesetih letih organiziranega trgovanja v Sloveniji (Ljubljanska borza vrednostnih papirjev je bila ustanovljena 26. decembra 1989.), devetindvajsetih letih samostojnosti (25. junija 1991 je Slovenija razglasila svojo neodvisnost) ter šestnajstih letih članstva v Evropski uniji (Slovenija je postala polnopravna članica EU 1. maja 2004) lahko skupaj ugotovimo, da je slovenski kapitalski trg precej nerazvit.

Borzni trg se namreč pogosto obravnava kot kazalec gospodarske moči in razvoja posamezne države. Naraščanje cen finančnih instrumentov je običajno povezano s še večjimi poslovnimi naložbami in obratno. Kaj se pa dogaja na naši borzi vrednostnih papirjev? Poglejte si tečajnico Ljubljanske borze in gotovo boste opazili, da je precej prazna. Še posebej zanimiv je stolpec, ki prikazuje datum zadnjega posla. Z nekaterimi vrednostnimi papirji na žaslot ni bilo posla že leta. Tudi za letni promet (okrog 350 mio. EUR) ne moremo reči, da je res dosežek.

Na drugi strani pa je Republika Slovenija v samo nekaj dneh na evrotrgu izdala za dobre tri milijarde evrov obveznic. V enem samem dnevu (7. aprila 2020) je izdala tri različne obveznice v skupni nominalni vrednosti 2,25 mrd. EUR, dve izdaji v skupni vrednosti 1,1 mrd. EUR pa je izdala že 24. 3. 2020. Država nedvomno potrebuje izdatna sredstva za uspešno izpeljavo ukrepov za stabilizacijo gospodarstva, ki jih je sprejela z Zakonom o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije COVID-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo (ZIUZEOP). Podrobnosti o poteku posameznih izdaj najdete na straneh Ministrstva za finance: izdaje 7. aprila 2020 in izdaje 24. 3. 2020. Pri takih zneskih pa je vseeno dobro, če razumemo, kaj so obveznice v resnici in kako delujejo.

Kaj so obveznice?

Obveznice so dolžniški vrednostni papirji, s katerimi se izdajatelj obveznic zavezuje imetnikom izplačevati periodične kupone in glavnico ob dospetju. Kupci jih lahko kupijo neposredno od izdajatelja na primarnem trgu. Lahko pa jih kupijo tudi na sekundarnem trgu od drugih vlagateljev. Običajno so obveznice razmeroma varna in donosna naložba.

vlaganje v obveznice - e-izobrazevanje — Znanje je ena od najpomembnejših konkurenčnih prednosti posameznika, podjetja in celotne družbe.

Izdajatelji obveznic

Obveznice izdajajo države, podjetja, banke, nadnacionalne družbe in lokalne oblasti. Izdajatelj je izjemno pomemben, saj bo od njega odvisno plačilo periodičnih kuponov in glavnice ob dospetju. Tako obstaja pomembna razlika med obveznicami, ki jih izda država, in tistimi, ki jih izdajo podjetja in banke.

Državne obveznice

Državne obveznice so pogosto sinonim za naložbe brez tveganja, saj imajo najnižje tveganje neplačila. Za plačilo kuponov in glavnice ob dospetju jamči država. Najboljše državne obveznice v Evropski uniji so nemške državne obveznice. Tudi Ministrstvo za finance Republike Slovenije izdaja državne obveznice. Seveda pa so slovenske obveznice nekoliko bolj tvegane, kot so nemške. Več o zadolževanju in stanju dolga Republike Slovenije najdete na straneh Ministrstvo za finance.

Podjetniške obveznice

Podjetniške obveznice veljajo za bolj tvegano naložbo. Zaradi tega je tudi njihov donos nekoliko višji kot je donos državnih obveznic. Razliko imenujemo pribitek za tveganje. V tem primeru gre za pribitek podjetniške nad državno obveznico. Podjetniške obveznice se običajno razvrstijo v tri skupine: klasične podjetniške obveznice s fiksnim kuponom, brezkuponske podjetniške obveznice in podjetniške obveznice s spremenljivo obrestno mero (FRN).

Kupci obveznic

Obveznice kupujejo predvsem zavarovalnice, pokojninski skladi in banke. Individualni vlagatelji pa se zaradi diverzifikacije odločajo raje za nakup obvezniških skladov, kot pa da bi posamično kupovali obveznice.

Kako kupiti obveznice?

Obveznice lahko preprosto kupite ali prodate pri borznoposredniških hišah in bankah. V primeru pa, da želite kupiti slovenske državne obveznice na primarnem trgu (ob izdaji) je najbolje, da se povežete z enim od primarnih vpisnikov za slovenske državne obveznice. Obveznice Republike Slovenije so po izdaji večinoma uvrščene v borzno kotacijo Ljubljanske borze vrednostnih papirjev, določene (predvsem tiste denominirane v USD) pa so uvrščene v borzno kotacijo Luksemburške borze. Z referenčnimi obveznicami pa se trguje na MTS Slovenia. MTS Slovenia je večstranski sistem trgovanja (Multilateral Trading Facility - MTF) na katerem trgujejo tudi velike, svetovno znane banke.

Pri vlaganju bodite previdni tudi glede stroškov transakcij in likvidnosti posameznih obveznic. Verjetno je najhujša mora vsakega vlagatelja stanje, ko na trgu ne more prodati svojih obveznic. Ljubljanska borza pa tudi zaradi majhnosti države žal ni primer likvidnega trga.

Nominalna vrednost obveznice

Nominalna vrednost (glavnica) je znesek, ki se uporabi za izračun in plačilo kuponov. Hkrati pa je to tudi znesek, ki ga mora izdajatelj ob dospetju vrniti kupcu.

Kupon

Kuponska obrestna mera je letna obrestna mera, ki jo izdajatelj plačuje imetnikom obveznic. Znesek obresti imenujemo kupon. Izračuna se z množenjem nominalne vrednosti s kuponsko obrestno mero. Da je kupon izjemno pomembna značilnost obveznic pove tudi dejstvo, da se kupon (skupaj z datumom zapadlosti) uporablja za opisovanje določene obveznice.

Pri klasičnih obveznicah s fiksnim kuponom je kuponska obrestna mera fiksna celotno življenjsko dobo. Pri obveznicah s spremenljivim kuponom pa je višina kupona odvisna od vrednosti določenega indeksa denarnega trga, kot sta recimo Libor ali Euribor.

Cene obveznic

Cene obveznic so izražene v odstotku njihove nominalne vrednosti. Nominalna vrednost je različna od izdaje do izdaje obveznic, pogosto pa je 100 ali 1000 denarnih enot. Na dan dospetja pa je cena obveznice enaka nominalni vrednosti oziroma par. To značilnost imenujemo približevanje cene njeni nominalni vrednosti (Pull to the par value).

Če je cena pod 100 % njene nominalne vrednosti, rečemo, da kotira z diskontom. Če pa je njena cena nad 100 % nominalne vrednosti, pravimo, da obveznica kotira s premijo. Glede na to, da bo imetnik ob dospetju prejel celotno nominalno vrednost (100 %) bodo kupci diskontiranih obveznic poleg kuponov dosegli tudi kapitalski donos kot razliko med nakupno ceno in nominalno vrednostjo ob dospetju (ob predpostavki, da bodo obveznico držali do dospetja). Obratno velja za kupca premijskih obveznic. Donos bo v takem primeru nižji zaradi kapitalske izgube.

Zapadlost

Zapadlost (dospetje) je lahko poljubno dolgo časovno obdobje. Vendar pa dolžniške vrednostne papirje z zapadlostjo, krajšo od enega leta običajno imenujemo instrumenti denarnega trga in ne obveznice. Večina obveznic ima zapadlost do trideset let. Nekatere pa imajo tudi zelo dolge zapadlosti, tudi sto in več let. Nekatere obveznice so celo brez zapadlosti. Čas do zapadlosti imenujemo tudi obdobje (Term, Tenor ali Maturity). Poglejte si slovenske državne obveznice z različnimi zapadlostmi do 30 let. Datum zapadlosti je datum, na katerega mora izdajatelj povrniti nominalno vrednost imetniku.

Donosnost obveznice

Prihodki za kupce obveznic so trije: kuponi, kapitalski dobiček ali izguba in prihodki od reinvestiranja kuponov. Pogosto uporabljene mere donosnosti obveznic so kuponska donosnost, trenutna donosnost in donosnost do dospetja.

Donosnost do dospetja (Yield To Maturity - YTM) prikazuje donos, ki bo neto sedanjo vrednost prihodnjih denarnih tokov obveznice izenačil s tržno ceno, povečano za natečene obresti.

zavarovanje portfeljev - e-izobraževanje — e-izobraževanje po vašem okusu, zanimivo in dinamično.

Delnice in obveznice

Naložbe v obveznice se običajno obravnavajo kot bolj tvegane v primerjavi z delnicami. Vendar pa to v praksi vedno ne drži vedno. Celo državne obveznice, ki se v teoriji obravnavajo kot naložba brez tveganja, so v izjemnih primerih lahko zelo tvegana naložba. Spomnite se samo na pomlad 2010, ko so le v dveh mesecih 10 letne grške državne obveznice padle za več kot 30 %. Taka volatilnost pa je bolj značilna za tvegane delnice kot pa za državne obveznice.

Lastniki delnic so udeleženi pri delitvi rezultatov družbe, saj je višina dividende odvisna od uspešnosti družbe. Lastniki obveznic s fiksnim kuponom pa so deležni zgolj fiksnega izplačila, ne glede na uspešnost izdajatelj. V primeru stečaja ali likvidacije izdajatelja pa imajo lastniki obveznic prednost pri izplačilu iz stečajne mase pred lastniki delnic.

Zamenljive obveznice

Zamenljive obveznice dajejo imetnikom pravico, ne pa tudi obveznosti, da zamenjajo njihove obveznice v vnaprej določeno število delnic. Določen nominalni znesek obveznice lahko imetnik zamenljive obveznice zamenja za delnice (običajno izdajatelja) v določenem obdobju. Ta opcija omogoča vlagatelju, da izkoristiti rast cen delnic. Če pa ne pride do zamenjave zamenljive obveznice v delnice v življenjski dobi obveznice se dolg preprosto poplača kot pri klasični obveznici.

Tveganja pri naložbah v obveznice

Naložbe v obveznice so lahko tudi zelo tvegane. Zato se morajo vlagatelji dobro zavedati vseh tveganj, povezanih s temi naložbami. Poleg kreditnega, likvidnostnega in valutnega tveganja (če naštejem le glavne) je izjemno pomembno obrestno tveganje. Cene obveznic s fiksnim kuponom so zelo občutljive na spremembe obrestnih mer. Še posebej velja to za tiste z nizkim fiksnim kuponom in dolgim rokom do zapadlosti.

Trajanje

Preprosta mera za ocenjevanje obrestnega tveganja obveznic je trajanje (Duration). Trajanje nam približno pokaže odstotno spremembo cene obveznice, ko se obrestne mere spremenijo za 100 bazičnih točk.

Če ima obveznica trajanje 5, je pričakovati, da se bo ob spremembi obrestnih mer za 100 bazičnih točk, njena cena spremenila za približno 5 %. Ob rasti obrestnih mer bo cena padla, ob znižanju obrestnih mer pa bo cena narasla. Poenostavljeno: obveznice z daljšim trajanjem so precej bolj tvegane kot tiste s krajšim.

Z izračunom trajanja portfelja (oziroma posamezne obveznice) si pomagamo pri obvladovanju obrestnega tveganja. Ko se pričakuje zvišanje obrestne mere, se vlagatelji odločajo za obveznice s krajšim trajanjem. Trajanje celotnega portfelja se spremeni s prodajo obveznic z daljšim trajanjem in nakupom drugih s krajšim trajanjem. V primeru pričakovanega padca obrestnih mer pa velja imeti portfelj z daljšim trajanjem :)

Zavarovanje portfelja

Zavarovanje portfelja (ali posameznih obveznic) je način zmanjševanja cenovnega tveganja, ki ga naložbe v obveznice prinašajo. Portfelje obveznic je mogoče zavarovati z različnimi finančnimi instrumenti.

Najbolj priročni instrumenti za zavarovanje portfelja pred obrestnim tveganjem so:

prodaja državnih obveznic (Short selling),
obrestne zamenjave (IRS),
terminske pogodbe na obveznice in
opcije.

Poudariti je potrebno, da imajo vsi instrumenti in strategije zavarovanja svoje pomanjkljivosti. Absolutna zaščita pred obrestnim tveganjem je bolj stvar teorije kot prakse. Pomembno pa je, da se lahko z navedenimi instrumenti dokaj dobro zavarujete v praksi. Ko boste sami iskali dejanske instrumente za zavarovanje, boste gotovo našli takšnega, ki bo najbolje ustrezal vašim potrebam.

Če želite izvedeti, kako poteka zavarovanje portfelja v praksi se nam pridružite na seminarju Obveznice in ščitenje dolžniških portfeljev. Zelo podrobno bodo predstavljene obveznice, njihovo vrednotenje, oblikovanje portfeljev pa tudi tehnike zavarovanja. Več o instrumentih zavarovanja si lahko preberite tudi v članku: Kaj so izvedeni finančni instrumenti? Če pa želite izvedeti samo osnove o obveznicah ali le osvežiti svoje znanje o dolžniških vrednostnih papirjih se nam lahko pridružite na seminarju Finančni instrumenti in finančni trgi. Več o tveganjih, ki so prisotna na obvezniških trgih, pa lahko izveste tudi na seminarju Tržna tveganja. Dodatne podrobnosti o obveznicah pa si lahko preberete tudi v članku: Obveznice - kaj so, kdo so izdajatelji in kdo vlagatelji v obveznice?

Domači kapitalski trg

Vrnimo se še enkrat v resničnost slovenskega kapitalskega trga. Koliko je sploh majhnih, nepoučenih vlagateljev v Sloveniji? Po Zakon o lastninskem preoblikovanju podjetij smo vsi, ki smo bili državljani Republike Slovenije dne 5. 12. 1992 brezplačno prejeli lastniški certifikat. In s temi certifikati smo lahko kupili delnice. Sklicujoč se na članek, objavljen v dnevniku Delo, je bilo leta 1999 skoraj 1,4 milijona imetnikov vrednostnih papirjev. Koliko je pa sedaj imetnikov vrednostnih papirjev v Sloveniji? Po podatkih KDD - Centralne klirinško depotne družbe jih je v prvem četrtletju leta 2020 samo še desetina, natančneje 144.914. Kaj klavrno stanje, ali ne?

Število udeležencev trga vsekakor prispeva k njegovi likvidnosti in živahnemu trgovanju. Za primerjavo naj povzamem podatke, objavljene v The Wall Street Journalu, da ima v Ameriki več kot polovica populacije delnice, v Veliki Britaniji je ta odstotek 23 %, v Nemčiji pa je 14 % državljanov, ki investirajo v delnice.

Presežna likvidnost bank

Kaj pa glede obveznic pravijo slovenske banke? Obveznic nima smisla izdajati, saj imajo banke že tako preveč depozitov. Likvidnost bank že leta poka po šivih. Obveznic z Ljubljanske borze vrednostnih papirjev pa tudi ne velja kupovati, saj niso likvidne. In glede slednjega se tudi sam ne morem ne strinjati z njimi. To so v praksi nelikvidni vrednostni papirji. Iz napisanega sodeč je razbrati, da je potem najbolje, da se obveznic banke sploh ne dotikajo. Pa je res pravilno takšno sklepanje?

Pretirana likvidnost v bankah preprosto izsuši gospodarstvo. Gospodarstvo usiha zaradi nezmožnosti najemanja kreditov, ki jih potrebujejo za svojo rast in razvoj. Da me ne boste napačno razumeli. Tudi sam se zavedam nepričakovanega in izjemno hitrega likvidnostnega tveganja, pa tudi kreditnega tveganja, ki se še dodatno poveča v času krize. Vendar pa je prevelika opreznost bank lahko pogubna za gospodarstvo. Sedaj bo vsekakor zanimiv odziv bank na korona krizo in pomoč pri ponovnem zagonu gospodarstva. Ali se bo res pospešilo in olajšalo najemanje kreditov? Ali pa bodo banke spet skupno ugotovile, da je večina strank tako preveč tvegana in prezadolžena in se bodo pričakovanemu impulzu kreditiranja raje izognile. To bo gotovo odločilen dejavnik, ki bo določal dolžino in globino te krize.

Perspektive razvoja finančnega trga

Največji tržni udeleženci bi morali prispevati več k razvoju trga z razvijanjem novih instrumentov, vzdrževanjem likvidnosti trga in poučevanjem vlagateljev. Brez tega bomo pač imeli trg, ki nima prave perspektive. Trenutno bi vsak tržni udeleženec rad v najkrajšem možnem času požel največje koristi. Še najbolje pa brez prevzemanja kakršnega koli tveganja. Vsi bi bili radi posredniki in služili zgolj s posredniško provizijo.

Če velja v svetu dolgoletni trend zniževanja transakcijskih stroškov, je pri nas ravno obratno. V zadnjem letu se v svetu pojavlja vedno več posrednikov, ki pri trgovanju z najbolj preprostimi finančnimi instrumenti sploh ne zaračunavajo provizije. Pri nas pa, kot da bi finančni posredniki tekmovali v tem, kdo bo zaračunaval najvišje stroške in kdo se bo spomnil ime za dodatno provizijo. Najhuje pri tem pa je, da se s tem strinja tudi država. A na ta način pridemo zgolj do tega, da ne trgi, ne instrumenti ne zanimajo nikogar več.